Skoči na glavno vsebino
Drugošolci se veselijo prihajajočih praznikov

Drugošolci se veselijo prihajajočih praznikov

V sredo, 7. februarja, smo v okviru kulturnega dne obeležili prihajajoči kulturni praznik – Prešernov dan. Ta dan smo se pogovarjali o kulturi, o pomenu slovenskega kulturnega praznika ter seveda o našem največjem pesniku, Francetu Prešernu.

Učenci so z zanimanjem prisluhnili zgodbi o Francetu Prešerna,  avtorice Mojiceje Podgoršek. Ob poslušanje zgodbe, ki nosi naslov O dečku, ki je pisal pesmi, so učenci izvedeli veliko zanimivosti o življenju Franceta Prešerna.

Spoznali so, da je bil Prešeren zelo bister in priden fant. Rad je imel živali. Že pri  4. letih je pasel živali in jim recitiral svoje pesmice. V osnovni šoli je bil tako zelo priden, da so ga zapisali v »Zlato knjigo«.  Učencem je bilo zanimivo tudi to, da so ga otroci klicali doktor Fig, ker je otrokom na ulici rad delil sladke fige. 

Po šolskem radiu pa so nam učenci višjih razredov predstavili še svoje recitacije. Skupaj smo zapeli tudi našo državno himno, katere besedilo najdemo v Prešernovi pesmi Zdravljica.

Učenci so z velikim zanimanjem prisluhnili tudi Prešernovi pesmi Povodni mož. Povodni mož in Urška sta zelo zanimiva literarna junak. Razburkala sta otroško domišljijo. Vsak učenec si je v svojih mislih narisal svojo podobo povodnega moža in lepe Urške.

To, da je Prešeren že zelo zgodaj začel pesniti, je učence tako navdušilo in opogumilo, da so začeli tudi sami kovati verze in si izmišljati svoje pesmice. Vsa doživetja ob poslušanju Povodnega moža pa izrazili v likovnem ustvarjanju. Nastale so zanimive lepljenke povodnega moža in Urške ter portreti Franceta Prešerna.

Naše  pesmice in likovni izdelki

Trarara, trarara, živel je France. Rad imel živali je,
Bil zaljubljen je, Juliji napisal je pesmice vse.
Priden deček je  bil in v Zlato knjigo zapisan bil.
Napisal je našo himno in ta je vedno v našem spominu.


Pust, pust, spet si tu.
Hitro gremo se obleč in hitro v šolo spet.
Jemo krofe, se v krogu vrtimo in se veselimo in maškare smo vsi.


Jaz sem Mark. Rad se učim in vedno nove zamisli dobim.
Ampak sem včasih tudi malce nagajiv, se pa res rad veliko smejim.


Nogomet igramo in to je lepo, saj s prijatelji zmagujemo.
Skupaj pridno treniramo in pridno kondicijo nabiramo.


Nina nana, nina nana, Ana je zaspana.
Zjutraj mama me zbudi.
Še malo, še malo bi rada dremala, reče ji.
Lahko še malo zaspim in smrčim.


Mama dolgo spi, ati se zbudi.
Jaz pa še vedno v postelji smrčim in se včasih zasmejim.
Mama in ati me zbudita in se mi smejita.
Jaz pa iz postelje skočim in v mamino naročje pohitim.


Ko spančkam zelo smrčim  in potem se naenkrat zbudim.
Skozi okno zagledam sneg, Oblečem kombinizon in odidem na breg.
Očka me vrže v sneg in tega se veselim spet in spet.


Drugošolci pa se poleg prihajajočega kulturnega praznika še posebej veselijo veselega in nagajivega pusta. Nestrpno že pričakujejo ta veseli dan, ko se bodo lahko našemili in se sprehodili v pustni povorki. V pričakovanju pusta smo tudi likovno ustvarjali. Tako naše panoje že krasijo kurenti in klovni, ki napovedujejo veselo pustno rajanje.

Irena Kutoš in Lea Dšuban (Razredničarki 2. a in 2. b)

Obeležitev slovenskega kulturnega praznika

Obeležitev slovenskega kulturnega praznika

Osnovna šola Tišina in Občina Tišina sta skupaj slovesno obeležili slovenski kulturni praznik. Prireditev je potekala v kulturni dvorani na Tišini, 6. 2. 2024, pod sloganom »Po Prešernovih stopinjah«.

V življenju je vredno pustiti sledi, zato si želimo slediti stopinjam tistih, ki so živeli in ustvarjali pred nami, in ustvarjati svoje stopinje, korake, sledi in hoditi po poti večnosti.

Kulturo moramo imeti radi, jo čutiti, saj je most med preteklostjo in prihodnostjo. Omogoča nam, da se učimo iz izkušenj in nas povezuje s koreninami.

Vsak od nas je po svoje pesnik, pisatelj, vsak od nas piše svoje življenje, odkriva svoje navdihe, ubira svoje poti in po svoje odkriva svet okrog sebe ter onkraj vidnih meja.

Tako je bila proslava obarvana s talentom mladih recitatorjev osnovne šole, ki so navdušili s pesmimi, ki so jih sami napisali in s svojo besedno izraznostjo že puščajo barvite sledi.

Pevski zbor Mavrica je občinstvo očaral s petjem dveh pesmi, nato so prisotni lahko uživali v recitaciji Prešernove balade Povodni mož, ki jo je ozaljšala skrbno izbrana glasbena podlaga s projekcijo.

Mladi fantje, devetošolci, so navdušili z interpretacijo Zdravljice, ravno tako devetošolka in sedmošolec, ki sta zapela pesem Bliža se železna cesta ob spremljavi harmonike in klavirja. Vsi so navdušili in popolnoma prevzeli gledalce.

Proslavo je zaokrožil nastop KUD-a Tišina in pevske skupine Prekmurci, ki ravno v tem letu obeležuje svojo 20-letnico ustvarjanja.

Svoj pečat sta proslavi dodala še govora župana Občine Tišina, g. Franca Horvata, in ravnatelja Osnovne šole Tišina, g. Janka Duriča. Slednji se je v svojem govoru zahvalil g. Štefanu Titanu za bogat opus njegovega literarnega ustvarjanja.

V preddverju je bila na ogled likovna razstava učencev naše šole, ki svoja doživljanja in zaznavanja izražajo z likovnim ustvarjanjem.

Čisto na koncu pa želimo, da dobite vpogled v potencial naših mladih morebitnih pesnikov, zato njihove pesnitve v celoti objavljamo.

O, Prešeren!

O, Prešeren!
Kako lepo si pesnil!
Vsak dan si napisal kakšno pesem.
V ponos naši Sloveniji si nam napisal to prelepo Zdravljico.
V čast nam je, da lahko deklamiramo tvoje pesmi.

Metod Horvat, Maša Vogrinčič, Lan Kofjač, Ema Pečič, Sara Knap, Blaž Lukač, Mark Bežan, Lorena Kous, 3. a

Moj navdih

Kaj me navdihuje? Le kaj je to?
So to morda super junaki ali pa heroji?
Je to tekmovalec, ki neprestano zmaguje?
O, ne! Nihče od njih ni moj navdih.
Moj navdih je skratka tam nekje drugje.
Ta moj navdih je v rožah, metuljih in naravi,
kjer se vsi imajo neizmerno radi.

Taja Lovenjak, 4. a

Moja pot

Ta pot me vleče, joj kam pa teče?
Morda tam je mrzlo
ali pa morda tudi toplo.
Morda so bitja tam,
ki jih jaz niti ne poznam.

Kako mi je ta planet všeč!
Jaz tam vidim planet,
ki je poln lepih besed.

Joj, kam vse ta pot me vodi?
Morda vodi me v drugi
Daleč v daljavo svet,
ali pa na nov planet.

Tam je domišljija doma!
Tam se vsi radi imajo
in se skupaj igrajo.

Taja Lovenjak, 4. a

Šola

Ko majhni smo bili,
smo šole bali se res vsi.

Nato prestopili smo mogočne zgradbe prag,
in nič nas naenkrat ni bilo več strah.

Učiteljem in učencem obraz krasil je nasmeh,
srca naša zaigrala so kot poslušal bi meh.

Med učenjem res veliko bilo je branja in pisanja,
časa pa nam zmanjkovalo je za igranja.

Sklenili  smo prijateljstva vsi,
zato na koncu srečni smo bili.

Eva Kukec in Zoja Petrovič, 4. b

Kaj je kultura?

Kulture se lahko vsak nauči,
kultura res ni kar tja v tri dni.

Kulturo vsak mora poznati,
zato je potrebno dobro pisati in brati.

Kultura je lepo sedenje pri mizi,
kultura pomaga, da nismo v krizi.

Učitelj nas v šoli kulture uči,
vsem, nam dobro želi.

Zato vsi skupaj kulturni bodimo,
dober dan in nasvidenje si vedno zaželimo.

Jakob Mihalič, 4.c
POŠ Gederovci

Tudi jaz sem lahko Prešeren

Tudi jaz sem lahko Prešeren,
vam bom pesmi pisal,
se z vami igral, vam fige delil in vas z rimami jezil.

Če boš slabe volje,
ti bom pesem zapisal in rožico dal.

Tudi jaz sem lahko Prešeren,
med rimami spim,
v eni roki pisalo držim,
pa nos v list tiščim!

Eva Žökš, 6. a

Tudi jaz sem lahko Prešeren

Tudi jaz sem lahko Prešeren,
da bi pisal in rime iskal,
od sreče vriskal,
in Julijo poiskal.

Vedno bi si rime v mislih prepeval,
rima-prima, lonec-konec
in še in še.

Žalostni osebi pesem bi napisal,
nasmeh na obrazu ji narisal.

Lena Rajbar Pertoci, 6. a

Tudi jaz sem lahko Prešeren

Če Prešeren bi bila,
fige bi delila iz srca.
Ob Ljubljanici bi pesmi pisala
in s povodnim možem bi plesala.
Urška bi od daleč opazovala
in se nama posmehovala.

Brina Jug, 6. a

Tudi jaz sem lahko Prešeren

Vsakdo je lahko Prešeren,
ki piše pesmi in rime,
ko nekam se odpravi,
ideje v hipu iz glave spravi,
zadosti je stavek ali dva,
ker v hipu nastane pesmica.
Prešeren je navdih veliko ljudem,
ker pisal je pesmi,
ki prečudovite so vsem,
še vedno živi med nami ljudmi,
ohranja spomine za vse večne dni.

 Živa Sajko, 6. a

Tudi jaz sem Prešeren

Tudi jaz bi bil Prešeren,
a nisem zadosti čeden.
Mama mi je rekla, naj duhovnik sem,
jaz pa raje pisal sem.

Njegova simpatija je bila
prelepa Primicova Julija.
Hotel je, da bi z njim hodila,
vendar ga ona je zavrnila.

Vsi majhni so ga poznali
in radi njegove pesmi brali.
Vsak dan fige je delil,
zato doktor Fig Fig je bil.

Pesem pivsko je napisal
z njo v zgodovino se zapisal.
Zdravljica naša himna je postala
in Slovencem zagona dala.

Jaka Rogan in Žan Farič, 6. b

Kultura med nami je še kako živa in ne bo izgubila smeri.

Bodimo srčni in kulturni!

Zapisale: Hema Hanc, Metka Flisar in Sonja Černela

Pripomočki za slabovidne