Na delovno soboto, 16. septembra, smo v sklopu prireditve Oko besede, s kulturnim dnevom izvedli srečanje z literati. Prireditev je koordinirala ga. dr. Dragica Haramlija, vodila pa ga. Norma Bale. Učence so nagovorile avtorice Maša Ogrizek, Barbara Hanuš, Barbara Gregorič Gorenc, Aksinja Kermauner, Huiqin Wang, Anja Štefan, Majda Koren, Mateja Gomboc. Predstavljen je bil tudi animirani film avtorice Huiqin Wang o Anji Karlin, ter čisto sveži predstavitveni video šole učitelja Gašperja Gomboca.
Po triletjih pa so se učencem še posebej predstavile ga. Anja Štefan za učence I. triletja, ga. Majda Koren za učence II. triletja ter ga. Mateja Gomboc za učence III. triletja.
Dr. Sonja Pečjak je psihologinja in redna profesorica za pedagoško psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Raziskuje BRANJE in PSIHOLOGIJO BRANJA.
Preberimo njena razmišljanja o POMENU BRANJA ZA OTROKE in KAKO LAHKO STARŠI PRI TEM SODELUJEMO ter nasvete OB ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA.
Krasno bi bilo, ko bi šolarji lahko začeli z zaupanjem vase in odprtostjo, da se bodo kaj novega naučili in spoznali kakšnega novega vrstnika. Starši in pedagogi pa poleg tega še z zavedanjem, da je pomembno otroku vzpostaviti rutino pri njegovih dnevnih aktivnostih. Ta RUTINA naredi okolje – domače ali šolsko – za otroka bolj predvidljivo, s tem pa mu daje občutek varnosti.
V ŠOLI SE OTROK UČI TUDI SOBIVANJA Z VRSTNIKI IN ODRASLIMI.
Letošnjo pomlad je javnost vznemirila novica o tem, da je bralna pismenost med slovenskimi četrtošolci po raziskavi PIRLS prvič precej padla. To dejansko pomeni upad za približno pol leta šolanja, oziroma v povprečju so učenci leta 2021 proti koncu 4. razreda brali tako dobro, kot so njihovi sovrstniki 2016 brali na začetku šolskega leta!
BRALNA PISMENOST je zmožnost posameznika za razumevanje, vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmožnost otroku omogoča, da zna prebrati čim bolj tekoče napisano besedilo in da zna te informacije uporabiti za rešitev nekega problema – npr. v šoli odgovoriti na vprašanje, rešiti matematično besedilno nalogo ali npr. na družinskem izletu po navodilih izbrati pravo pot za ogled znamenitosti. Bralna pismenost pa vključuje tudi razvito bralno kulturo – da otrok dojema branje kot vrednoto in je motiviran za branje.
BRANJE oziroma BRALNA PISMENOST je ena od ključnih zmožnosti za razvoj posameznika, za njegovo uspešnost v procesu šolanja in tudi sodelovanje v družbi.
Če otrok NE BERE TEKOČE, IMA SEVEDA TEŽAVE V ŠOLI. Netekoče branje kaže, da otrok ni avtomatiziral tehnike branja. Neavtomatiziriana tehnika branja pa ima za posledico, da mora otrok svojo miselno pozornost ves čas deliti med to, kako bo nekaj prebral, in med tem, KAJ BERE.
NETEKOČE BRANJE OTEŽUJE OTROKU USPEŠNO IZOBRAŽEVANJE.
URA BRANJA NA DAN ODŽENE DEMENCO STRAN
Nevrolog dr. Rajković je nekje zapisal da »ko se aktivirajo miselni procesi, se posledično sproži aktivacija dopaminskoendorfinskih receptorjev in začnejo se sproščati HORMONI SREČE. Torej »berimo, aktivirajmo možgane in počutili se bomo bolje!«
Ker si starši nadvse želimo srečnih otrok, jim lahko pomagamo tudi tako, da jim privzgojimo bralne navade.
Prvič, kako bogato je družinsko okolje z bralnim gradivom, koliko obiskuje otrok knjižnico sam in tudi s starši.
Drugič, pomembne so predbralne izkušnje otrok v predšolskem obdobju, torej kaj počnejo otroci skupaj s starši. Raziskave o bralni pismenosti PIRLS 2021 kažejo, da so višje dosežki imeli otroci, katerih starši so poročali, da so »pogosto« brali knjige, pripovedovali zgodbe, peli pesmice ipd., v primerjavi s tistimi, ki so to počeli le » včasih«.
Tretjič, pomembno je tudi, kakšen bralni model so otrokom starši (koliko berejo v svojem prostem času za zabavo). Otroci staršev, ki radi berejo, so imeli opazno višjo bralno pismenost, kot otroci staršev, ki nekoliko manj berejo. Pomembno je tudi, da starši in učitelji berejo otroku tudi takrat, ko sam že zna brati, saj mu s tem kažejo, da se je vredno potruditi, saj branje prinaša užitek.
STARŠI BI MORALI VZTRAJATI, DA SE OTROK V PRVIH TREH LETIH ŠOLANJA IZURI V BRANJU.
STARŠI SO POGOSTO IZNAJDLJIVI PRI SPODBUJANJU OTROK. NAJ TO VELJA TUDI ZA SPODBUJANJE BRANJA.
BRANJE KOT DEJAVNOST BO SEVEDA OSTALO.
Tako branje knjig in revij v papirnati obliki kot tudi branje z zaslonov. Še posebej pomembno za vsestranski razvoj otrok je, da otroci berejo besedilo s papirja. Vedeti je treba, da so e-besedila bistveno bolj zahtevna kot besedila s papirja, saj zahtevajo razvite metakognitivne sposobnosti pri otroku, ki pa se začnejo intenzivno razvijati v poznem otroštvu in zgodnjem mladostništvu, nekje med 10. in 11. letom. Kot kažejo številne raziskave, branje na papirju še vedno omogoča boljše razumevanje, zapomnitev prebranega in ponovni priklic informacij v primerjavi z e-branjem, in to pri ljudeh v vseh starostnih obdobjih – od otrok do odraslih.
DIGITALIZACIJA V ŠOLI? DA, ČE NAM POMAGA DOSEČI CILJE IN PRI TEM NE OGROŽA RAZVOJA OTROK.
Zavedati pa se je treba, da je pretirana uporaba digitalizacije še posebej nevarna za razvoj predšolskih otrok in mlajših šolarjev.
Zakaj? Zavedati se je treba, da je digitalno okolje precej osiromašeno okolje in ne spodbuja ne zaznavnega, ne motoričnega in s tem povezanega miselnega razvoj. Ti trije sistemi so v predšolskem obdobju med seboj tesno povezani in medsebojno odvisni. Če otrok uporablja digitalne vire (pametne telefone, tablice…), pred seboj nima konkretnih predmetov, s katerimi bi se igral, jih raziskoval, jih prijemal, premikal, vonjal, ampak ima te predmete na zaslonu in je edina motorična aktivnost premik prsta na zaslonu.
Pretirana uporaba digitalnih virov otežuje normalni razvoj predšolskih in mlajših šolskih otrok. Pri mladostnikih in odraslih je smiselno izkoristiti prednosti, ki jih prinašajo digitalni viri: enostavno dostopnost digitalnih virov, možnost hitrega iskanja informacij ipd.
POMAGAJMO OTROKU PRI UČENJU BRANJA!
BRANJE KNJIG IMA MOČ, DA NAS PREOBLIKUJE!
ČE NE BOMO BRALI, NAS BO POBRALO!
Pripravila: Valerija Trajber, knjižničarka
Besedilo povzeto po intervjuju TINE MLAKAR GRANDOŠEK z dr. SONJO PEČJAK. Pogled za starše, september 2023
Za nami je vihravo poletno vreme, ki je mnogim družinam v Sloveniji prineslo marsikaj slabega, tudi mi smo trepetali pred naraslo reko Muro, se ozirali v temne oblake, ki so prinašali neurja, nevarne strele, močan veter, tudi točo. Našim krajem je bilo še kar prizaneseno, ob katastrofalnih poplavah na Koroškem pa se šele zavemo, kako nepredvidljivo je lahko življenje in da so vrednote, kot so solidarnost, sočutje in medsebojna pomoč tiste, ki nas povežejo in nam pomagajo premagovati težke preizkušnje.
Prometna varnost je na prvem mestu, že ob odhodu od doma, na poti v šolo, peš, s kolesom, z avtobusom, ali s starši v domačem avtomobilu; glede na starost in svojo višino posedajte mesto na zadnjem ali sprednjem sedežu, vendar vedno pripeti za dodatno varnost. Starši ste otrokom vzgled pri vsem, prosim vas, da sprejmete dejstvo, da z vozilom ne vstopate na dvorišče šole in vrtca, kajti s tem ogrožate večino vseh otrok, učencev in njihovih spremljevalcev, ki se vsak dan sprehodijo po varni poti do vrtca ali šole.
Pred nami je novo šolsko leto. Vsi si želimo, da bi pouk in ostale šolske in obšolske dejavnosti potekale po predvidenih, ustaljenih poteh, kjer boste ponovno deležni osvajanja številnih znanj – učiteljice in učitelji bodo gradili ta most na vseživljenjskem učenju – večja bo vaša prizadevnost za šolsko delo, bolj boste tudi zadovoljni z doseženim, sproti tekom šolskega leta in tudi na koncu, v juniju 2024.
Učenci, zato vas vabim, da stopimo v novo šolsko leto z odločnostjo in navdušenjem za učenje. Naj bodo naši cilji jasni, naše ambicije visoke, a hkrati ne pozabimo na vrednote, ki nas povezujejo. Podpirajmo drug drugega in naj nas pri tem vodi zavedanje, da je moč skupnosti tista, ki nas bo usmerjala skozi šolsko leto in v prihodnosti.
V razvojnem načrtu šole, smo si z vseživljenjskim učenjem postavili cilje dosegati visoke standarde izobraževanja, pri čemer imam v mislih kakovostno izvajanje obveznega programa in tudi različne razvojne naloge in projekte, saj nadaljujemo z aktivnostmi za zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja, z razvijanjem formativnega spremljanja ter digitalne pismenosti. Preteklo šolsko leto ste uspešno zaključili prav vsi učenci naše šole, prejeli ste številna priznanja in se izkazali na različnih področjih.
Tudi v letošnjem vrtčevskem letu bomo skupaj ustvarjali okolje, kjer je dobrobit vsakega otroka na prvem mestu in je vsak dan priložnost za rast in učenje – želimo si in trudili se bomo, da bo to leto polno topline, upanja, novih odkritij in iskrivih trenutkov. Dragi starši, vaša podpora je ključnega pomena za uspešen in prijeten potek šolskega leta. Hvala vam za zaupanje, ki ga izkazujete zaposlenim strokovnim delavcem po našim enotah: v vrtcu, na podružnični in matični šoli. Z vašo pomočjo bomo skupaj gradili trden most med domom in šolo ter ustvarjali varno in spodbudno učno okolje, kjer se bodo vaši otroci počutili sprejete.
V imenu celotnega učiteljskega in vrtčevskega zbora vam želim obilo uspeha, radovednosti in veselja v novem šolskem letu.
MESEC SEPTEMBERZ VETROM ZAPLEŠE – IN PRVOŠOLCEMLASKE POČEŠE; MALO NA LEVO, MALO NA DESNO, MALO ZA ŠALO, MALO PA RESNO… ( Tone Pavček)
V petek, 1. septembra so se zopet odprla šolska vrata. Tako kot vsako leto je ta dan najbolj pomemben za prvošolce. Ob 10.00 uri so se pred šolo zbrali prvošolci skupaj s svojimi starši. Bili so vznemirjeni, pa vendar polni pričakovanj.
Letos je na OŠ Tišina 23 prvošolcev. V 1. A razredu jih je 12, njihova razredničarka je Renata Rajnar. V 1. B razredu je 11 učencev, njihova razredničarka je Natalija Pintarič.
Prvošolce so najprej pozdravili drugošolci, ki so jim pripravili krajši program. Sledil je sproščen pozdrav gospoda ravnatelja Janka Duriča, nato pa pozdrav župana Občine Tišina, gospoda Franca Horvata. Slednji jim je ob vstopu v novo šolsko leto izročil zavarovalne police.
Zatem so se prvošolci pogumno, skupaj s svojima razredničarkama, odpravili v svoji učilnici, kjer jih je pričakal papagaj Nande, ki jih bo spremljal skozi celo šolsko leto. Na mizah so jih čakali kovčki z delovnimi zvezki in darilca. Učiteljici sta jih skozi zgodbo popeljali v svet domišljije. Pojedli so šolsko malico in se veseli ter polni novih vtisov s svojimi starši odpravili domov. Verjamemo, da bodo v šoli pridobili veliko znanja in veliko novih prijateljev.
Pa še nekaj utrinkov 1. šolskega dne
Spoštovani starši, vabimo vas, da se v torek, 12. septembra udeležite prvega skupnega roditeljskega sestanka. Vabilo
