Tudi letos smo na OŠ Tišina obeležili Dneve evropske kulturne dediščine, ki so uradno trajali od 24. 9. do 8. 10. 2022. Skupna tema vseh evropskih držav je bila Trajnostna dediščina. Mi smo naše dejavnosti poimenovali s skupnim imenom ”Krpamo razpoke preteklosti”.
Konec septembra je bila na Tišina odprta razstava ”Tišina grobo”, na kateri so razstavili predmete, ki so jih našli in izkopali med gradnjo nove ceste skozi Tišino. V teh izkopavanjih so odkrili kar nekaj grobišč ter vsakdanjih predmetov.
V okviru DEKD smo si z učenci predmetne stopnje in z nadarjenimi učenci 2. triade, ogledali razstavo. Učenci 2. triade so se nato sami prelevili v arheologe in v prirejenem peskovniku iskali ostanke stare lončene posode.
Učenci 8. razredov so pripravili intervju o arheoloških izkopavanjih na Tišini in o pomenu arheologije ter kulturne dediščine. Intervju so izvedli z vodjem razstave arheologom Samom Sankovičem, ga posneli in pozneje intervju tudi zapisali. Raziskovali in spoznavali so tudi kaj dejansko je kulturna dediščina ter kje v naši okolici jo najdemo oziroma opazimo.
V četrtek, 10.11.2022, nas je na naši šoli na študijskem obisku obiskalo 26 učiteljev in uslužbencev javnih zavodov in Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Kosova, Albanije in Turčije. V telovadnici smo jim pripravili sprejem, na katerem sta se odlično predstavili zbor pod vodstvom učiteljice Alenke Brulc Šiplič ter folklorna skupina pod vodstvom učiteljice Liljane Rous. Potem so imeli strokovno srečanje, za konec pa so si ogledali tudi šolo in vrtec Plavček.
Dogodek je koordinirala učiteljica Vladka Nemec Koštric.
Krepiti ustrezno kulturno vzgojo na osnovnih šolah ter ustvarjalnost mladih na različnih umetnostnih področjih,
Podpirati kakovostne dosežke mladih na kulturnem področju,
Motivirati šole, da postanejo žarišča kulturnih programov v lokalnem okolju z namenom promocije ustvarjalnosti, vseživljenskega učenja in povezovanja.
Javni poziv je namenjen osnovnim šolam, ki glede številčnosti kot kakovosti izkazujejo nadpovprečno aktivno kulturno udejstvovanje učencev in njihovih staršev, starih staršev ter mentorjev v sklopu obšolskih dejavnosti.
Osnovna šola Tišina že od leta 2011 sodeluje v projektu za pridobitev naziva » Kulturna šola«. Na šoli imamo bogat izbor interesnih dejavnosti, ki so povezane z kulturo in vsak učenec lahko najde kaj zase. Naziv »Kulturna šola« smo si pridobili že trikrat, nazadnje leta 2017 in prav letos bi ga morali ponovno obnoviti. Ker pa je epidemija zelo močno, ponekod mogoče tudi nepopravljivo zarezala v kulturo, imamo naziv podaljšan do leta 2023, ko ga bomo, upam da uspešno, ponovno obnovili.
Projekt ILSP je dvoletni mednarodni projekt, ki poteka pod okriljem Zavoda RS za šolstvo. V projekt je vključenih 12 osnovnih šol in 1 srednja šola iz Slovenije. Mednarodni partnerji v projektu so: Katholiek Onderwijs Vlaanderen (BE), UC Leuven (BE), ZRSŠ (SI), Univerza v Talinu (ES), AFP San Vincenzo (IT), ZS Kunratice (CZ).
Cilji projekta so:
Osnovni cilj projekta je zbrati dokaze iz prakse za poglobljeno razumevanje ključnih kompetenc integriranega vodenja.
Delo v projektu se osredotoča predvsem na vodenje za učenje in v sklopu tega na: razvoj trajnostne vizije učenja, osredinjanje na učni načrt, učenje in pouk, negovanje učečih se skupnosti, prepoznavanje in praznovanje uspeha in inovacij ter na izgradnjo kulture zaupanja in odnosov v šoli.
Na OŠ Tišina smo si v okviru tega projekta izbrali kot razvojno prioriteto šole: spodbujati nadarjene učence za bolj aktivno sodelovanje v okviru obveznega dela programa kakor tudi v okviru razširjenega programa (dodatni pouk, priprava in sodelovanje na tekmovanjih, interesnih dejavnostih, natečajih,…).
V mesecu oktobru 2021 je v Ljubljani potekala tudi mednarodna konferenca in v okviru le te smo na OŠ Tišina v okviru senčenja gostili 5 pedagoških delavcev iz Belgije.
Naša mala knjižnica je projekt namenjen spodbujanju branja med osnovnošolci ter povezovanju in kroženju mladinskih avtorjev v evropskem prostoru. Učence skozi celo leto vodi skrben izbor mladinske literature priznanih slovenskih in tujih avtorjev.
Projekt je zasnovan tako, da spodbuja motivacijo za branje ter otrokovo kreativnost. Za motivacijo poskrbijo zanimive aktivnosti in domiselni ustvarjalniki, ki jih vsak učenec prejme v začetku šolskega leta. V aktivnosti pa se učenci vključujejo po lastnih interesih in zmožnostih.
Naša šola sodeluje v preventivnemu programu Varno s soncem s katerim že vrsto let opozarjamo na pomen pravilne zaščite pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov. S programom želimo doprinesti k spremenjenem odnosu do sonca, predvsem pa želimo osvestiti učence in njihove starše o škodljivih učinkih prekomernega izpostavljanja sončnemu sevanju in o pomenu izvajanja samozaščitnih ukrepov za varovanje zdravja.
Simbioza Skupnost je sodelovanje v projektih, ki podpirajo medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo in vseživljenjsko učenje.
Namen projekta je spreminjanje slovenske družbe v vključujočo skupnost, ki se zaveda pomena izkušenj tako starejših kot mlajših generacij.
V projektu sodelujejo vsi (starši, stari starši, učitelji in učenci), ki se zavedajo pomena sodelovanja, vseživljenjskega učenja in tudi telesne aktivnosti v vseh obdobjih življenja.
Šolska shema sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov
Šolska shema je ukrep skupne kmetijske politike Evropske unije, ki otrokom v osnovni šoli zagotavlja brezplačen dodatni obrok sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov.
Namen šolske sheme je povečati uživanje sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih proizvodov pri otrocih s poudarkom na lokalni pridelavi ter izboljšati prehranske navade otrok. Prehranske navade se oblikujejo v otroštvu, vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer se izvaja ta shema, pa imajo pri tem velik pomen. Šolska shema naj bi pripomogla k ustavitvi naraščanja pojava prekomerne teže in debelosti pri otrocih, ki sta eden od večjih dejavnikov tveganja za bolezni sodobnega časa.
Izbor upravičenih kmetijskih proizvodov in živil v šolski shemi je razdeljen na šolsko sadje in zelenjavo ter šolsko mleko. Večinski delež financiranja se zagotovi iz proračuna Evropske unije, preostali delež iz proračuna Republike Slovenije.
Projekt bomo na šoli izvajali od meseca septembra do junija. Sadje in zelenjavo ter mleko in mlečne izdelke iz šolske sheme bomo razdeljevali enkrat tedensko, v času malice.
Tradicionalni slovenski zajtrk izvajamo vsak tretji petek v mesecu novembru, ko obeležujemo dan slovenske hrane. Projekt organizira Ministrstvo za kmetijstvo RS v sodelovanju z drugimi ministrstvi, zavodi in organizacijami. Nastal pa je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije.
Namen projekta je izobraževati, obveščati in osveščati otroke in šolajočo mladino ter vzporedno tudi širšo javnost:
o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad,
o pomenu in prednostih lokalno pridelanih in predelanih živil domačega izvora,
o pomenu kmetijske dejavnosti in čebelarstva za pridelavo, okolje, gospodarske dejavnosti in za širše okolje,
o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih in racionalnem ravnanju z embalažo ter
o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.
Tradicionalni slovenski zajtrk sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolko ali drugo sadje slovenskega porekla.
